Waldorfska šola Ljubljana  
Waldorfska šola Ljubljana
Streliška 12
1000 Ljubljana
info@waldorf.si
Vsebina
Domov | Kontakti | Forum | Galerija | Koledar | Povezave | Sprehod3D
 

  O šoli
    Ustanovitev
    Waldorfska pedagogika
    Rudolf Steiner
    Evritmija
    Zaposleni
    Virtualni sprehod
     

  Program
    Vrtec
    Osnovna šola
    Gimnazija
    Šolski zvonec
     

  Prispevki
    Dijaki
    Osnovnošolci
    Vrtec
    Fotografije razredov
     

  Dokumenti
    Učni načrti
    Predmetniki
    Pravilniki in akti
     

  Enote
    Založba
     


Prijava | Registracija
Rudolf Steiner
 
Rudolf Steiner

  Rudolf Steiner



Steiner med ustvarjanjem

  Steiner med ustvarjanjem



Portret Rudolfa Steinerja

  Portret Rudolfa Steinerja



Stainer ob maketi Goetheanuma

  Stainer ob maketi Goetheanuma



Goetheanum danes

  Goetheanum danes


OTROŠTVO IN PRVA NADČUTNA DOŽIVETJA
ČAS ŠOLSKIH DNI
VELIČINA IN OSAMLJENOST
STEINERJEVA DUHOVNA POT

OTROŠTVO IN PRVA NADČUTNA DOŽIVETJA

Rudolf Steiner se je rodil v Donjem Kraljevcu, ki danes sodi k Hrvaški in je dokaj blizu Slovenije ter Madžarske. Oče je bil železniški uradnik, ki so ga veliko premeščali po železniških postajah v bližnji in daljni okolici Dunaja.

Tako se je avstrijskima zakoncema Steiner v stanovanju, ki je bilo last občine, 25. februarja 1861 rodil prvi otrok, sin Rudolf. Običajno v literaturi navajajo 27. februar, ki je v resnici dan vpisa v krstno knjigo. Niti dve leti niso bili v rojstnem kraju. Oče je bil premeščen v Mödling in čez leto v Pottschach, kjer je Rudolf dobil sestrico Leopoldino in brata Gustava. Rudolfovo otroštvo sta zaznamovali železnica in selitve.

Rudolf Steiner se je zelo rad učil, a poleg tega je kot sedemletnik opazil, da zaznava več kot večina ljudi, ki jih je srečeval. Svoje občutke ob nadčutnih zaznavah več let ni delil z drugimi, tudi s starši ne. Kot osemnajstletni mladenič je le srečal zeliščarja, ki je tudi sam imel izkušnje t. i. višjih svetov. Zeliščar in mladi Steiner sta se ujela in si izmenjala nadčutne izkušnje.
Steiner je o njem zapisal: "Z njim si se lahko pogovarjal o duhovnem svetu kot z nekom, ki ima s tem izkušnje."   [top]

ČAS ŠOLSKIH DNI

Prva šola, pouk na železniški postaji
Rudolf je bil pri pouku običajno med razrednimi lokomotivami, med tistimi torej, ki vlečejo naprej.

Ko je bil Rudolf po očetovem mnenju dovolj pripravljen, ga je poslal v šolo. A kaj kmalu se je zgodilo, da so Rudolfa po krivem obsodili pobalinstva. Storilec je bil v resnici sin dotedanjih družinskih prijateljev, učiteljskega para. V stilu: "Naš pa že ni tega storil!" so zvalili vso krivdo na Rudolfa. Rudolfov oče je imel vsega dovolj in ga je vzel iz šole ter ga poučeval kar sam, ko je bil prost med prihodom enega in drugega vlaka. Oče je bil v vlogi učitelja do naslednje selitve, do druge osnovne šole.

Steiner je bil izvrsten, ko je bilo treba obdelati določeno temo in jo razložiti, a pisava mu je mnogo let delala težave. Da je bil željan znanja kaže tudi to, da je v prostem času že prej kot pri 14 letih bral filozofska dela npr. Kanta. Tako ni slučaj, da je kasneje doktoriral prav iz filozofije.

Matura, Tehnična visoka šola na Dunaju
Poleti 1879 je maturiral in se jeseni vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju. Med drugim je študiral biologijo, kemijo in fiziko. Predvsem fizika je na Steinerja naredila močan vtis. Porajalo se mu je cel kup vprašanj: "Kako premostiti naravoznanstvene nauke, ki so jih poučevali na univerzi, in svoja lastna doživljanja duhovnega opazovanja?"

Profesor in prijatelj, Karl Julius Schröer, je Steinerju prvi približal Goetheja kot človeka in pesnika, sam pa ga je spoznal v svojem prostem času še kot znanstvenega raziskovalca, ki se je ukvarjal z optiko, botaniko in anatomijo. Steiner je opazil, da Goethe v svojih raziskavah razmišlja drugače kot običajni znanstveniki. Goethe se je trudil zajeti celoto, življenje in ne le mrtvo, zato ga je Steiner prepoznal kot nekoga, ki je pokazal na most med naravo in duhovnim. Žal Goetheju raziskovalnega dela ni uspelo razviti do konca, vsaj po Steinerjevem mnenju.   [top]

VELIČINA IN OSAMLJENOST

Urejanje Goethejevih znanstvenih spisov
Leta 1883, ko mu je bilo 22 let, je po priporočilu svojega profesorja literature dobil obsežno nalogo urediti in izdajati Goethejeve znanstvene spise. Naloga za več let. Rečemo lahko, da je mlademu raziskovalcu padla sekira v med, saj je bil poklican opraviti delo, ki ga je tudi sam čutil kot svoje poslanstvo. Dokončati, kar je Goethe začel in nato na teh temeljih graditi naprej svojo osebno nalogo. Ampak nikar ne mislite, da je bilo Steinerju enostavno. Spomnite se, da ni imel okrog sebe polno ljudi, ki bi razmišljali z njegovo močjo, z njegovim uvidom in resnostjo, z njegovim občutkom odgovornosti do razvoja sveta in človeštva. Steiner je ob poglobljenem raziskovalnem delu prvič začutil globoko osamljenost, ki jo večkrat opisuje tudi Goethe.

Steiner kot ustvarjalec
Steinerjevi prvi večji dosežki, prispevki v zakladnico človeštva, so bili kot že rečeno, povezani z Goethejem, po doktorskem delu Resnica in znanost, je pisal o filozofiji svobode, o Nietzscheju, o ugankah filozofije, o krščanstvu, o reinkarnaciji in karmi, o tem, kako doseči spoznanja višjih svetov in še o mnogih področjih življenja. Leta 1907 je s knjigo Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti postavil izhodišča kasnejšemu poglobljenemu delu na pedagoškem področju.

Steiner se je čutil poklicanega ljudem pokazati pot, ki skozi kraljestvo mišljenja pripelje do spoznanja nadčutnega, do spoznanja duha, pot, ki je varna in pomembna za moderne ljudi in za svet. Steiner si je svojo nalogo predstavljal predvsem tako, da bo napisal nekaj zelo temeljnih knjig, ki bodo ljudi nagovorile, da se bodo sami podali na pot duhovnega raziskovanja ter da bo to podkrepil še s predavanji. Izkazalo se je, da ljudem knjige niso zadoščale, začeli so krožiti zapiski Steinerjevih predavanj. Danes lahko najdete zapisanih na tisoče njegovih predavanj, ki jih večinoma lahko označimo z besedo antropozofija, duhovna znanost ali modrost o človeku.   [top]

STEINERJEVA DUHOVNA POT

Graditi mostove med različnimi svetovi
Okrog sedmega leta je imel prva doživetja nadčutnega, pri osemnajstih se je srečal z zeliščarjem, ki imel tudi sam izkušnje višjih, nadčutnih svetov. Od tod naprej je stalno raziskoval oba svetova, duhovnega in snovnega. Na prelomu 19. in 20. stoletja je začel rednejšo predavateljsko pot, sprva so bila predavanja o duhovnem za teozofe, kasneje pa je Steiner šel svojo pot in utemeljil antropozofijo. Sam meni, da je bilo prelomno predavanje 8. oktobra 1902, da je bil na tem predavanju novi smeri - antropozofiji - položen temeljni kamen.

Steinerjeva pot, če jo gledamo z distance, ves čas jasno gradi mostove tam, kjer se zdi, da povezava ni možna ali je vsaj izredno težko uresničljiva. Steiner je hotel povezati duhovnost in znanost, ustvaril je duhovno znanost ali znanost o duhu.

V času njegovega polnega delovanja ni bilo mnogo razumevanja za duhovni razvoj človeka, le pri teozofih je več kot desetletje uspel polno izražati svoje misli. Steiner je bil med drugim generalni sekretar nemške teozofske sekcije. Čas je pokazal, da Steiner vidi povsem druge poudarke na poti duhovnega razvoja kot prevladujoči tok pri teozofih. Samo za ilustracijo povejmo, da je večina teozofov videla Jezusa Kristusa kot le enega med enako pomembnimi preroki, Steiner pa mu je dal osrednje mesto. Razkorak je bil vse večji in Steiner je končno šel na svoje. Utemeljil je antropozofijo, znanost o duhovnem ali duhovno znanost. Beseda antropozofija bi pomenila dobesedno modrost o človeku, ker pa je človek del širšega stvarstva, seveda govori ta znanost tudi o vseh drugih ravneh bivanja, o tistih blizu snovi in o tistih blizu duhu.

Antropozofija kot možnost prenove
Dr. Rudolf Steiner je bil moder človek in je gledal na življenje kot celoto, zato se ne gre čuditi, da se je tako v času študija kot vse do konca svojega zemeljskega bivanja posvečal tako tehniki kot filozofiji, tako umetnostim kot medicini, religiji, vzgoji, izobraževanju, kmetijstvu, arhitekturi skratka vsemu, kar sestavlja življenje. Povsem očitno je, da je bilo Steinerjevo poslanstvo postaviti temelje novemu načinu delovanja na prej omenjenih področjih.

Prav gotovo pa je Steiner najbolj poznan po waldorfski pedagogiki, ki je zaživela jeseni leta 1919 v Stuttgartu, na pobudo Emila Molta, lastnika tovarne Waldorf Astoria.

Steiner je bil ob ustanovitvi duhovni vodja prva waldorfske šole in je bil z njo povezan vse do svoje smrti leta 1925. Poznavalci menijo, da so ga izželi in pokopali sebični interesi nekaterih ljudi. Prah njegovega telesa je postal del zemlje ob Goetheanumu, stavbi, ki nosi ime po njemu tako ljubemu Goetheju.

Steiner je bil velikan med ljudmi, človek in človekoljub. Pokazal je pot, naše je, kaj bomo s tem storili!   [top]


tel: 01/434 55 70 (tajništvo)
tel: 01/434 55 73 (zbornica)
fax: 01/28 222 41

FB Vimeo

24.04.2014
21:02

Jedilnik
za petek, 25.04.14
>  Malica
MLEKO, KORUZNI KOSMIČI, BANANA /SŠ SADNA PLOŠČICA
>  Kosilo
FIŽOLOVA JUHA S KROGLICAMI, LAZANJA Z MESOM (R.J.,W:MAKARONOVO MESO, VEGI: ZELENJAVNA LAZANJA), ZELENA SOLATA, JAGODE

Koledar
>  27.04.14
Dan upora proti okupatorju
>  01.05.14 - 02.05.14
Praznik dela

Zadnje v forumu
>  waldorfska šola - mnenje
>  Šola v kopru, ng... ali šolanje doma
>  predmetnkik
>  božični semenj
>  oblačila

Zadnje v galeriji

Založba
>  Waldorfska trobenta
V zadnji številki preberite
>  Svitanje
>  Waldorfske novice
V zadnji številki preberiteV zadnji številki preberite
© 2001-14 Waldorfska šola Ljubljana | Tajništvo (01) 434 55 70 | O piškotkih Na vrh [top]
izdelava zzigc.net
page generated in 0,012 sec